Bistvo človeka ni obleka, ampak srce

»Melodija in besedilo Ikara je kot obleka pri človeku. Nekaj, kar se zazna navzven. Bistvo človeka pa ni obleka, ampak njegovo srce. In tako kot srca, se tudi bistva Ikara ne zazna navzven.«

Tako mi je ajahuaska razložila Ikaro. Spadam med tiste, ki svoje Ikare čuvajo, jih delijo le premišljeno in ne pojejo kjerkoli in kadarkoli.

Ikaro izbere človeka in ne obratno. Prilagojen je njegovi energiji, ko se v določeni točki ukvarja z določenimi izzivi. Ikaro s svojo energijo podpre razreševanje teh izzivov. Na več načinov je torej tesno povezan z dieto z rastlinami učiteljicami.

Za vsakim Ikarom stoji delo na sebi in spoznavanje kako se uporabljajo, kdaj in zakaj.  Vsak obred je poseben, ker ima vsakič drugačen namen in ker na njem sodeluje vsakič drugačna skupina ljudi. Tudi ista oseba je na vsakem obredu drugačna. Kot voda v reki, ki teče preko kamna in je vsak trenutek druga.

Zato ne dovolim snemanja mojih obredov in Ikarov. Vsak Ikaro je intimno povezan z osebo, ki ga poje. In vsakič ga poje drugače, ker je vsakič drugačen namen in so ljudje, ki na obredu sodelujejo, drugačni. Ajahuaska se z mano strinja, a pravi tudi, da vsi tega ne bodo upoštevali. Da naj se s tem ne obremenjujem, kajti vzamejo lahko le obleko, bistva pa ne.

Verjetno mi bo tudi glede tega nekoč vseeno, ampak še nisem čisto, čisto tam…