ČAS JE ZDAJ

O Ayahuasci in njenih učenjih. Naroči svoj izvod.

NAROČI SVOJ IZVOD

Cena druge izdaje: 19,90 eur. V ceni so že všteti stroški pošiljanja po Sloveniji. Dostava preko pošte. Plačilo samo po predračunu.

OCENE KNJIGE ČAS JE ZDAJ

  • “Čas je zdaj” nas opomni, da je drugačen človek možen in da ni le del že pokopane dobe ali še neujete evolucijske stopničke. Erika Oblak ne orisuje poti prebujanja drugačnega pogleda z razgledne točke te ali one stroke, pač pa skozi lastne korake, ki jih je prehodila ob stapljanju s kulturo, ki je uspela tovrstnega človeka, še kako nujnega kažipota v tej dobi, ohranjati.

    Matej Janković
    Avtor oddaje Drogerija na Radio Študent
  • Že več desetletij Ayahuasca vztrajno prodira iz področja domorodnih kultur v zahodni svet, v zadnjem desetletju pa smo priča porastu znanstvenih raziskav, ki potrjujejo terapevtski potencial Ayahuasce. S sodobno znanostjo tako počasi potrjujemo vedenje o njenem zdravilnem potencialu, ki je v domorodnih kulturah prisotno že več stoletij. Zdaj je čas, da začne sodobna znanost sodelovati s stoletnim znanjem domorodnih kultur in čas je, da začnemo razumeti, da ta dva pogleda nista izklučujoča, temveč dopolnjujoča. Knjiga Čas je zdaj ponuja prekrasen in temeljit vpogled v to starodavno znanje, obogaten z iskreno izpovedjo avtorice, ki kaže, da so zares dobri terapevti lahko le tisti, ki so se sami soočili s svojo temo in se iz nje tudi vrnili.

    Mina Paš, dr.med., integrativna psihoterapevtka
    Zajčja luknja, Inštitut za psihoterapijo in raziskovanje zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti
  • Res je čas. Čas, da se zazremo vase, v svoje lastne globine in tam najdemo povezanost z naravo in drug z drugim. Vsak človek zmore spremembo in nekega dne jih bo dovolj, da postane tudi kolektivna. Erika v knjigi “Čas je zdaj” poseje semena, da bo vzklila nova resničnost. Takšna, ki bo prijaznejša za planet in vse njene prebivalce.

    Maja Fabjan
    Novinarka Dela
  • Knjiga Erike Oblak, Čas je zdaj, me je globoko pretresla, presunila in dosegla ob pravem času, če malo poigram z besedami. Je oda Zemlji, živemu, ljubezni, povezanosti in klic človeštvu.

    Saša Bem

ČAS JE ZDAJ

izvleček iz poglavja Saj imaš glas, kajne?

Še vedno sem redno obiskovala drevo yana caspi in sedela v templju pod njegovo krošnjo, kjer ni bilo podrasti. Ta je segala le do roba kroga krošnje in med listjem, vejami in lijanami sem nenadoma zaznala gibanje. Najprej sem pomislila na veter, a ga takrat ni bilo. Šuštenje se je pojavljalo zdaj tu, zdaj tam, in občutek ni bil prijeten. Takrat sem že bila vajena deževnega gozda in njegovih glasov, a tokrat je bilo nekaj drugače in čutila sem, kako se me loteva tesnoba. Sedela sem čisto pri miru in se osredotočila na šuštenje v podrasti. In prisegla bi lahko, da sem zaslišala zelo tih smeh in šepetanje, ki je postalo živahnejše, ko se mi je uspelo umiriti. Skušala sem s pogledom zaznati, od kod prihaja, a nisem videla ničesar. Vsaj ne v pravem pomenu besede. Zaznala sem le rahle obrise energije drobnih bitij pragozda, ki so se igrala v podrastju tik ob robu kroga. Čutila so se prijazna in tesnobo v meni je zamenjal igriv občutek, ki je vel iz njih.

Potem so me prosila, naj jim pojem. Bila sem že polna njihove nalezljive igrivosti in ne nazadnje smo bili tam sami. Pomislila sem, zakaj pa ne? In začela peti ikaro. Najprej bolj potiho in z negotovim glasom, potem pa odločneje. Šuštenje je potihnilo, kot bi drobna bitja prisluhnila. Ko sem končala, se je iz podrastja zaslišal droben smeh, kot se lahko smejejo le prav majhna bitja. Od takrat sem vedno pod krošnjo yana caspija pela drobnim pragozdnim vilam. Na obredu pa še vedno ne.

Zaključila sem mesec postenja z yana caspijem, ki ga je proti koncu spremljala warmi caspi, in nadaljevala post samo ob njej. Med obredi sem srečevala pragozdne vile in počasi sem jih dobro spoznala. Obe drevesi in pragozdne vile se dobro razumejo in kasneje sem izvedela, da sta jih onadva poklicala meni na pomoč. Warmi caspi je čokata indijanska starka s črnimi lasmi, spletenimi v dve kiti, in s široko nabranim zelenim krilom. Njen humor je precej nezaslišan, vedno poplesuje – včasih umirjeno, včasih pa zelo prešerno, kar se nekako ne ujema z njenimi leti, saj velja za eno najstarejših bitij deževnega gozda. Kombinacija njenih let in njenih gibov je včasih tako nezaslišana, da človeka v hipu potegne iz najtemnejših potovanj in ga spomni, kako življenje ni tako resna reč, da ga ne bi mogli začiniti z dobro mero smeha.

Zahvale

Hvala vsem, brez katerih knjige ne bi bilo:

Kevinu in Perciju za učenja in vodstvo.

Rachell in Franciscu za potrpežljivost.

Ariel za čudovito sliko na naslovnici.

Maji za varen prostor in pomoč pri urejanju osnutkov.

Enki za lektoriranje slovenske izdaje.

Filipu za odličen prevod v angleščino.

Roni za vztrajno vlivanje poguma.

Prijateljem za vašo podporo in prijateljstvo.

IsaMea_ACKNOWLEDGMENTS