Ajahuaska v sodni dvorani

Avtorji: Constanza Sánchez Avilés, Benjamin K. De Loenen, in José Carlos Bouso Saiz

Stroga ureditev psihedeličnih substanc se počasi umika in daje prostor novim, bolj pretanjenim in v zdravje usmerjenim pristopom. Ko so nove psihoaktivne snovi postale tako priljubljene, kot legalne klasične psihoaktivne alternative, pa se je sprožil alarm. Ker je o kratkoročnih in dolgoročnih vplivih na zdravje znanega le malo (o.p. članek je iz leta 2015, od takrat dalje obstaja že lepo število raziskav), so te nove droge hitro postale resna skrb mednarodnih snovalcev politik in regulativnih organov. Države so pričele z ilegalizacijo in nadzorom. Naraščanje zanimanja za starodavne rastlinske materiale in njihove mešanice, kot je ajahuaska (za katero obstaja preko desetletja raziskav in stoletna uporaba v staroselskih tradicijah), se je vključilo v kontekst razprav o naraščajočem trendu zanimanja za »eksotične« droge. To je vodilo v vzpon represivnih ukrepov ter pregona njene uporabe in distribucije.

Od leta 2010 so številni ajahuaskeri, ajahuaska cerkve in posamezniki kontaktirali ICEERS, ker so se zaradi zanimanja za ajahuasko nepričakovano srečali z organi kazenskega pregona. ICEERS je pomagal obrambi v številnih primerih v Evropi in po svetu. Kor predmet kazenskih postopkov je ajahuaska za sodnike in odvetnike relativno novo področje, saj so bolj vajeni soočenj s preprodajalci »klasičnih« prepovedanih substanc, ki se jih proizvaja in prodaja na črnem trgu ter na ulici in v klubih. Prepričani smo, da so se številni z ajahuasko povezani primeri končali s kaznijo zaradi pomanjkljivega razumevanja njenih kulturnih, farmakoloških, družbenih in pravnih vidikov.

Naslednja zgodba – namišljena, a temelječa na realnih okoliščinah – oriše izkušnjo sodnika, ki se s takšnim nenavadnim primerom znajde v praznini med prepovedjo na eni strani ter človekovimi pravicami in znanstvenimi dokazi na drugi. Ko stopimo v čevlje kazenskega sodnika, lahko razumemo, kako težko je v primeru ajahuaske razvozlati zakonodajo ter razumeti kompleksnost politik in vrednost amazonskega pripravka.

*

Predstavljajte si, da ste sodnik srednjih let v državi Zahodne Evrope. Kar nekaj let ste preživeli ob knjigah o kazenski zakonodaji, študirali ste jih pozno v noč. Potem ste se še nekaj let pripravljali na postopek izbire in končno uspeli priti v sodno dvorano, kjer opravljate svoj poklic. Navadili ste se na kriminal in kriminalce. Uboji, posilstva, zlorabe otrok, kraje, korupcija in preprodaja drog so postali vaš vsakdanji kruh.

V 20 letih ste sodili v stotinah primerov proti preprodajalcem drog. Soočanje s poslom preprodaje drog je postalo rutina. Poslom, ki ga v tem nasilnem iskanju bogastva obvladujejo kralji črnega trga in njihovi številni pomočniki. Znašli ste se tudi v situacijah, ko ste morali spustiti leseno kladivce in obsoditi uboge »mule«, ki so v finančnem obupu za trenutek našle žarek upanja. Kljub vašemu trudu slediti pravici, ste se navadili njihovih pogledov, ko ste jih obsodili na leta zaporne kazni.

Nekega dne pa na mizo dobite nov primer. Spet preprodaja drog, kaznivo dejanje zoper javno zdravje. Vendar se tokrat spis  nanaša na precej eksotično snov, za katero še niste slišali: ajahuaska.

Obtožena je 45-letna ženska brez kazenske evidence. Obtožnica pravi, da je iz Peruja v Evropo poslala osem litrov tekočine, ki jih je prestregla evropska carina. Analiza je pokazala, da vsebuje prepovedano psihoaktivno snov N,N-dimetiltriptamin (DMT). V svoji izjavi navaja, da je pripravek pila v obrednem okolju zaradi zdravljenja anksiozne motnje in da organizira skupine, kjer udeleženci iščejo osebno rast ter zdravljenje mentalnih in fizičnih težav. Tožilec stvari vidi popolnoma drugače, meni, da bi zanjo bila primerna kazen pet let zapora.

Ker gre po vaših izkušnjah za netipičen profil preprodajalca drog, malce raziščete, če Google ponuja kak odgovor. Vtipkate »ajahuaska« in presenečeni odkrijete na tisoče zadetkov. Videti je bolj priljubljena, kot ste pričakovali. Odprete prvo povezavo, ki pojasni, da gre za mešanico različnih rastlin iz Amazonije, ki vodijo v spremenjeno stanje zavesti. Da so jo stoletja uporabljale staroselske skupnosti gornjega porečja Amazonke in jo nekaj brazilskih cerkev uporablja kot zakrament. Odprete drugo povezavo. Američanka opisuje, kako je v zdravilskem centru v Iquitosu, Peru, premagala depresijo. Odprete tretjo povezavo: med kultnim obredom z ajahuasko so žrtvovali otroka. Zgrozite se. Potem pa preberete še nekaj negativnih poročil o incidentih v povezavi z ajahuasko.

Na sodišču imate obtoženko prvič pred sabo. Tožilec sojenje prične z nagovorom:

“Ajahuaska pripravek vsebuje dimetiltriptamin, prepovedano snov, ki smo jo zasegli, ko jo je obtožena uvozila za uporabo z udeleženci, ki jih je zbrala za obred in na katerem bi bila ogrožena njihova varnost in zdravje. DMT je nevarna halucinogena snov, ki povzroča psihozo, napade panike, depersonalizacijo, težave s srcem, krče, napade in celo smrt. Literatura in mediji poročajo o številnih primerih psihoze in smrti. Ravnanje obtožene je neodgovorno in predstavlja grožnjo javnemu zdravju.”

In nadaljuje. “Konvencija ZN o psihoaktivnih snoveh iz leta 1971 in naša zakonodaja sta jasna o tem, katere snovi so legalne in katere ne in v primeru DMT ni dvoma, da ga je prepovedano proizvajati, uvažati, posedovati in distribuirati. Preprodaja drog je resna kršitev zakonodaje in za obtoženo predlagam petletno zaporno kazen.”

Zatem je na vrsti odvetnik obtožene, ki vam pove:

“Slišali smo tožilčevo razlago, kako je moja stranka neodgovorna in predstavlja grožnjo družbi zato, ker je uvozila in posredovala nevarno prepovedano snov. Žal ni raziskal tega, o čemer danes govorimo: kulturno prakso, ki obstaja že stoletja in vključuje uživanje ajahuaske, etnobotaničnega pripravka iz več rastlinskih vrst. Najpomembnejša sestavina ima latinsko ime Banisteriopsis caapi, oziroma ajahuaska, po kateri ima pripravek ime. Ta ovijalka se ponavadi kuha skupaj z rastlino iz družine kavovk z imenom čakruna ali Psychotria viridis. Liana vsebuje alkaloide harmalina in čakruna vsebuje majhne količine DMT, ki ga pogosto najdemo v številnih drugih rastlinskih in živalskih vrstah ter celo v človekovi hrbtenični tekočini. Obstajajo tudi dokazi o prisotnosti DMT v možganih sesalcev.”

Nadaljuje: “Danes nismo tukaj zaradi sodnega primera proizvodnje in prodaje čistega DMT. Govorimo o obredni praksi, ki vključuje tradicionalne elemente kot so ikaro (tradicionalne pesmi, ki se jih poje izključno na ajahuaska obredih), skrbno pripravljen botanični čaj po tradicionalni recepturi ter vzhodne in zahodne elemente kot je meditacija, psihološka priprava in integracija. Ajahuaska je produkt medkulturnega dialoga in sinergij, ki so tako kompleksne, kot je farmakološki preplet številnih vsebovanih spojin in njihovo sinergično delovanje ene z drugo.”

Odvetnik z mize vzame pismo Mednarodnega odbora za nadzor nad narkotiki (INCB) in nadaljuje: “Ista organizacija, ki je DMT uvrstila na seznam konvencije iz leta 1971, pravi, da nobena rastlina ali rastlinski pripravek (kot je ajahuaska), ki vsebuje DMT, trenutno ni  pod mednarodnim nadzorom. Razumem, da se to zdi kontradiktorno, saj je DMT prepovedan. Ampak kontekst uporabe je v tem primeru popolnoma drugačen od večine uporabe čistega DMT in tudi kajenje čistega alkaloida je farmakološko popolnoma drugačno od pitja tega čaja. DMT ni bil dodan na seznam konvencije iz leta 1971 zato, ker bi obstajala epidemija odvisnosti ali zlorabe ajahuaske, ki bi ogrožala regije Amazonije ali cerkve v Braziliji. Nasprotno. Namen konvencije je bila obravnava proizvodnje, distribucije in uporabe čistega alkaloida. Tradicionalna uporaba ajahuaske, kot jo poznajo staroselske skupnosti Amazonije, je bila v Peruju celo spoznana kot narodna kulturna dediščina.”

Odvetnik nadaljuje s citiranjem vrste dokumentov, ki potrjujejo, da ajahuaska ni vključena v konvencijo, vključno z letnim poročilom INCB 2010 (odstavek 284) in 2012 (dostavka 328 in 329), komentar h konvenciji iz leta 1971 (večinoma glede člena 32, še posebej odstavek 5 in 12), ki pravi, da seznam I ne vključuje kateregakoli naravnega halucinogenega materiala, ampak samo kemične substance.

V tej točki se počutite malce izgubljene. Čeprav se res zdi, da je zakonodajni status drugačen, kot bi tožilec želel, da verjamete in čeprav gre res za prakso z jasnim namenom in urejenim okoljem ter kulturno zgodovino, pa vseeno mislite, da je pomembno, da se tveganj ne podcenjuje. Četudi ajahuaska naj ne bi formalno sodila v mednarodni nadzor, INCB meni, da lahko predstavlja resno tveganje za zdravje. Sprašujete se, če oprostilna sodba pomeni zeleno luč za obtoženko in druge, da lahko nadaljujejo z ogrožanjem javnega zdravja?

Zdaj nastopi izvedenska priča, doktor farmakologije, ki na mizo pred sabo odloži ICEERSovo Tehnično poročilo. Pozorno ga poslušate:

“V zadnjem desetletju so bili na različnih koncih sveta opravljeni mnogi klinični preizkusi in opazovalne študije. Če jih povzamem, so pokazale naslednje. (1) DMT in ajahuaska imata različno farmakodinamiko in ju glede fizioloških in psiholoških učinkov ali varnostnega profila ne moremo primerjati. (2) Klinični preizkusi s prostovoljci tako v laboratoriju, kot v naravnem okolju, nakazujejo, da je ajahuaska fiziološko zelo varna, vplivi na srčnožilni sistem minimalni ter omejeni na rahel dvig krvnega tlaka in srčnega utripa. (3) Pri raziskavah na ljudeh se je izkazalo tudi, da ima nizek potencial za zlorabo, kar kažejo nevrološki posnetki, kjer ni zaznati aktivacije možganskih centrov za nagrajevanje in raziskave dolgotrajnih uporabnikov. (4) Dokazi številnih raziskav od leta 1996 dalje kažejo, da je ajahuaska lahko uporabno orodje za zdravljenje odvisnosti. (5) Številne študije kažejo, da ne obstajajo nobeni dokazi o tem, da bi dolgotrajna uporaba ajahuaske povzročala nevropsihološke ali psihopatološke spremembe in nekaj raziskav je pokazalo nižjo pojavnost psihopatologije ter večjo psihosocialno integracijo njenih rednih uporabnikov. Literatura o kratko-, srednje- in dolgoročnih učinkih kažejo, da je ajahuaska fiziološko in psihološko sprejemljivo varna.”

Po tem pričevanju stroke ste še bolj prepričani, da pri ajahuaski ne gre za značilno zlorabo drog. Ampak na vaših ramenih je še vedno teža odgovornosti. Izvedencu poveste: “Vse, kar ste danes povedali tukaj je zelo zanimivo, zdi se, da temelji na dokazih in dejstvih. A v praksi še vedno obstajajo negativni incidenti, povezani s temi praksami, o katerih poročajo mediji in literatura. Kako bi sploh lahko zagotovili varnost uporabnikom psihoaktivnega pripravka kot je ajahuaska?”

Farmakolog odgovori: “Naj najprej povem, da je pri poročanju o incidentih pomembno, da se razišče vsak primer posebej zato, da se ugotovi dejanski vzrok teh nesrečnih dogodkov. Večina javnih poročil namreč ne vsebuje informacij o kemični sestavi pripravka. Temu je tako bodisi zaradi zaščite zasebnosti ali pa zato, ker se ne ve. Zgodbe ne vsebujejo obdukcijskih informacij in/ali relevantnih dejstev o zdravstvenem stanju žrtve, vključno z možnimi interkacijami z zdravili, ki so jih jemali. Obstaja tudi možnost škode zaradi zunanjih faktorjev, kot so ne-varno okolje, okoljski pogoji ali kriminalni incidenti. Zaradi pomanjkanja informacij je nemogoče narediti dokončne zaključke o vzročni zvezi med ajahuasko kot tako in primeri zastrupitve, poškodb ali smrti.”

Nadaljuje: “Za nobeno drogo, vključno z ajahuasko, ne moremo zagotoviti 100% varnosti. Celo v primerih, ko udeležence skrbno preverimo, ko je vzpostavljen skrben nadzor okolja in je velika pozornost posvečena integraciji in spremljanju, nekateri udeleženci ne povejo (ali pa ne poznajo) vsega o svojem psihiatričnem ozadju ali uporabi zdravil. Vendar pa 100%  vemo, da bi kriminalizacija te prakse potisnila v večje prikrivanje, s tem pa ustvarila višje tveganje kot če potekajo odprto z ustrezno regulacijo in odgovornostjo. Maksimalno varnost lahko dosežemo zgolj z oblikovanjem pravnega okvira, v katerem je ne-etične in neodgovorne prakse možno prijaviti in ustaviti. Klinično raziskovalno okolje je eden od primerov legalnega okolja z varnostnimi ukrepi ter preverjanjem udeležencev. V staroselskih kulturah ima ajahuaska prav tako jasno definirano okolje, enako velja za verske prakse cerkev, ki ajahuasko uporabljajo za zakrament. Tako kažejo opazovalne in antropološke raziskave.”

Odvetnik obrambe doda še: “Za zaključek uvodnega govora bi želel prebrati deklaracijo, ki jo je pripravil Strokovni odbor z Ibize glede regulacije psihoaktivnih etnobotanikalov. Gre za poziv vladam k sodelovanju pri oblikovanju konstruktivnih zakonodajnih in na človekovih pravicah temelječih izhodišč uporabe ajahuaske:

“Vsak človek bi moral imeti svobodno izbiro načinov in orodij za podporo zdravi osebni rasti in duhovnemu razvoju, premagovanju mentalnih ali fizičnih bolezni ter osebnem razcvetu, družabno in družinsko življenje, kot tudi negovanje duhovnega pomena. Poleg tega je v času, ko človeštvo kolektivno živi na robu družbene, okoljske in gospodarske krize, ključnega pomena to, da medkulturni dialog in celostne politike spodbujajo trajnostni obstoj naše vrste. Ta vključuje sprejemanje raznolikosti v svetu medsebojno povezanih družb ter harmonijo s planetom in drugimi prebivalci. Za razvoj človeštva je bistveno, da iščemo nove metode in izboljšujemo obstoječe – vse z namenom učinkovitega doseganja teh ciljev.

Žal pa se zdi, da to ne velja za nekatera etnobotanična orodja, ki so jih staroselci in predmoderne družbe stoletja uporabljala v okviru obrednih praks ter jih ustno prenašala z generacije na generacijo. Eno od teh, ajahuaska, je igralo bistveno vlogo v duhovni, zdravilski in kulturni tradiciji gornjega porečja Amazonke. V preteklih nekaj desetletjih so se različne tradicije in novi načini uporabe ajahuaske razširili izven meja Amazonije in pričela je nastajati nova medkulturna simbioza.”

Obramba zaključi svojo govor. Vi zaključite sodno zaslišanje, a vaše delo se je šele začelo. Imate dva tedna za premislek in odločitev o tem, kakšna bo obsodba.

*

Od leta 2010 so tovrstni sodni primeri postali pogosti v različnih državah Evrope in v nekaterih državah Latinske Amerike. Ajahuaska, ki je bila v večini držav večinoma pod radarjem kazenskega pregona, se je nenadoma znašla pod pravnim pritiskom.

Izvirni članek lahko v celoti preberete tukaj: MAPS Bulletin Spring 2015 Vol. 25, No. 1 – Psychedelics and Policy

Na tej povezavi najdete sodno prevedene dokumente, omenjene v članku.