Osnovne informacije

Včasih se zdi, da je osnovnih informacij o ayahuasci že na pretek. Glede na vprašanja, ki mi jih pošiljate pa je jasno tudi, da ponavljanje nikoli ni odveč. Spodaj so povzete in prevedene osnove, ki so sicer zapisane v ICEERSovem Tehničnem poročilu o ayahuasci. Tam najdete tudi seznam v tem članku navedene literature.

Ayahuasca

Je beseda (Quechua), ki se nanaša na rastlino in ob enem na pripravek, ki je rezultat počasnega kuhanja rastline (ovijalka) iz tropskega deževnega gozda Južne Amerike. Rastlina vsebuje alkaloide harmin, harmalin in tetrahidroharmin. Tradicionalno se uporablja (stoletja, verjetno pa tisočletja) v vsem severnovzhodnem delu Amazonije. Izvira iz staroselskih kultur, ki so jo uporabljale v zdravilne in obredne namene. Nekateri teh tradicionalnih načinov so v pripravek vključili še liste rastline Psychotria viridis, ki vsebuje DMT. Pripravek ayahuasca v tej obliki v številnih staroselskih skupinah tega območja velja za sveti pripravek. V začetku preteklega stoletja so jo pričeli uporabljati v sinkretističnih cerkvah (največji sta Santo Daime in Uniao do Vegetal), nato pa se je njena uporaba širila v urbane centre in kasneje po svetu.

Trenutno dostopni znanstveni dokazi glede akutnih in dolgotrajnih učinkov ayahuasce ter raziskave ayahuasce kot terapevtskega orodja z psihiatrično populacijo kažejo, da je ayahuasca substanca s sprejemljivim fiziološkim in psihološkim varnostnim profilom s terapevtskim potenicalom. (Tehnično poročilo, 2017, ICEERS, McKenna, 2004; Gable, 2007; Bouso & Riba, 2011; Barbosa et al., 2012; dos Santos, 2013).

Pravni status

Kot omenjeno zgoraj, je pripravek ayahuasca pripravljen s počasnim kuhanjem dveh rastlin: B. Caapi in P. Viridis. Slednja vsebuje DMT (N,N-dimetiltriptamin), ki je na seznamu Konvencije o psihotropnih substancah iz leta 1971. Kljub temu je Mednarodni odbor za droge (INCB) ob več priložnostih zavzel stališče, da ayahuasca ni predmet mednarodnega nadzora. V svojem poročilu leta 2010 pravi, da »… čeprav aktivni stimulatorji v nekaterih rastlinah po tej konvenciji ali konvenciji iz leta 1988 so pod nadzorom, pa pripravki (pripravki za oralno uporabo), pripravljeni iz rastlin, ki te aktivne sestavine vsebujejo, ne spadajo pod mednarodni nadzor« (odstavek 284, INCB, 2010). Podobno stališče je odbor zavzel v poročilu leta 2012 (odstavek 328). Prav tako alkaloidi v ovijalki B.caapi ne sodijo pod mednarodni nadzor. Leta 2008 je bila ayahuasca v Peruju razglašena za kulturno dediščino zaradi uporabe v tradicionalnem zdravilstvu. Uporaba v religiozne namene je trdno uveljavljena v Braziliji ter pravno zaščitena v nekaterih delih cerkva v ZDA, Kanadi ter na Nizozemskem. Njena uporaba v tovrstne namene se je razširila v številne države Evrope, Amerike in Azije.

Na prošnjo odvetnikov, ki so sodelovali v primerih povezanih z ayahuasco, je španska agencija za medicinske izdelke in naprave izdala pisma, v katerih potrjujejo, da čeprav DMT spada pod nadzor po konvenciji iz leta 1971, ayahuasca ni pod nadzorom španske zakonodaje.

Več o pravnem statusu je na spletni strani Ayahuasca Defense Fund.

Razlika med DMT in farmakologijo ayahuasce

DMT oralno ni aktiven, saj ga v telesu deaktivira MAO še preden doseže možgane. V ovijalki P.caapi je harmala alkaloid, zaradi katerega DMT v pripravku postane bioaktiven. V naravi je pogost v rastlinah, v naravni obliki pa se ga najde v številnih živalskih vrstah in tudi v človekovem urinu, krvi in cerebralni tekočini. Klinične študije v zadnjih desetletjih opravljene na ljudeh, ki so zaužili čisti DMT in ayahuasco, so potekale v laboratorijskem okolju. Te študije so pokazale, da imata DMT in ayhuasca zelo različno framakodinamiko. Učinki ayahuasce so počasni in progresivni, začnejo se po cca 1 uri, dosežejo vrh po 2 urah in izzvenijo v 4-6 urah. Najvišja intenzivnost DMT je približno dvakratnik ayahuasce pri enaki količini, zaradi česar je ayahuasca lažje obvladljiva od čistega DMT. Poleg tega ayahuasco sestavljajo različne druge sestavine, ki lahko vplivajo na učinke in so ti zato pomembno različini od čistega DMT. Ayahuasca dokazano ne povzroča odvisnosti (Techincal report, 2017, ICEERS), nasprotno, nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko bila učikovito orodje zdravljenja odvisnosti od drog in alkohola.

Dolgoročni učinki

Raziskava ljudi, ki so prvič zaužili ayahuasco je pokazala izboljšanje meril mentalnega zdravja in znižanje bolečin za šest mesecev (Barbosa et al., 2005, 2009). Druge študije kažejo boljše indikatorje psihopatologije in višje pishološko zdravje med rednimi uporabniki ayahuasce. (Bouso et al., 2012; Halpern et al., 2008). Tri študije niso pokazale nevropsiholoških sprememb s kognitivinimi testi  med rednimi uporabniki niti po letih neprestane uporabe. (Grob et al., 1996; Barbosa et al., 2016; Bouso et al., 2012; Bouso et al., 2015). Ena teh študij je primerjala 127 uporabnikov ayahuasce s 15 leti uprabe in primerjala kontrolno skupino 115 ljudi. Uporabniki ayahuasce so dosegli boljše razultate po merilih psihopatologije in nevropsiholoških testih. Ti rezultati so konsistentni v dveh ocenjevanjih, med katerima je bilo leto dni razlike (Bouso et al., 2012). Novembra 2018 so raziskovalci ICEERS objavili rezultate raziskave, v kateri so prvič uporabili indikatorje javnega zdravja. Dolgotrajna uporaba ayahuasce je povezana z višjim pozitivnim dojemanjem zdravja in zdravega življenjskega sloga. Več kot polovica vprašanih je poročala o nižji porabi predpisanih zdravil zaradi uporabe ayahuasce. Udeleženci, ki so ayahuasco uporabili več kot stokrat, so dosegli višje razultate pri merilih osebnih vrednot. Glavni zaključki raziskave so, da se spoštljivo in nadzorovano rabo psihedelikov v skupnosti lahko vključi v sodobno družbo in ima lahko dobrobiti za javno zdravje.

Negativni učinki

Nekateri negativni učinki so se pojavili v laboratorijskem okolju, gre pa za osamljene in redke primere, ki so bili razrešeni brez intervencije  (Riba & Barbanoj, 2005). Podatki kažejo, da je ayahuasca načeloma kontraindicirana za ljudi s težkimi psihatričnimi motnjami, še posebej pri tistih, ki so nagnjeni k psihozam. Glede učinkov ayahuasce na organizem, študije, opravljene tako v laboratoriju kot v naravnem okolju, kažejo na to, da je ayahuasca fiziološko varna. Vpliv ayahuace na kardiovaskularni sistem je minimalen z le rahlim povečanjem krvnega tlaka in srčnim utripom, ki nimata kliničnih posledic (Riba et al., 2001, 2003; dos Santos et al., 2012). Glavna negativna učinka ayahuasce sta slabost in bruhanje. Emetično delovanje ayahuasce je povezano z organoleptičnimi lastnostmi in serotonergičnim delovanjem. Uporabniki jim ne pripisujejo pomembnosti in jih razumejo kot potencialni terapevtski učinek fizičnega in psihičnega čiščenja. Prav emetični učinki so eden od razlogov zakaj ayahuasca nima potenciala za rekreativno uporabo.

Potencial za zlorabo

Študije kažejo, da ayahuasca ne povzroča tolerance in torej za enak učinek ni potrebe po zviševanju doze. Nevroznanstvene študije kažejo, da se z uporabo ayahuasce v možganih ne aktivirajo sistemi nagrajevanja, ki bi vodili k morebitni zlorabi. Nasprotno, trenutni dokazi kažejo, da bi ayahuasca lahko bila orodje za zdravljenje odvisnosti od drog, v Južni Ameriki je več klinik  specializiranih za zdravljenje odvisnosti od drog s pomočjo ayahuasce.