Piše: dr. Gabor Mate, kanadski zdravnik, predavatelj in avtor štirih knjig. Več informacij na njegovi strani: DrGaborMate.com.
Kot zahodno izobražen doktor medicine, se že dolgo zavedam njenih omejitev pri kroničnih stanjih uma in telesa. Ne glede na vse naše dosežke, še vedno obstajajo bolezni, ki jih lahko v najboljšem primeru zgolj blažimo. V našem ozkogledem prizadevanju zdraviti, nam ne uspe razumeti bistva zdravljenja.
Od tu tudi priljubljenost ayahuasce, rastlinskega pripravka iz Amazonije, ki ga sredi naraščajoče odtujenosti naše kulture iščejo številni zahodnjaki: za zdravljenje fizičnih bolezni in duševnih težav, ali pa zgolj za iskanje smisla obstoja.
Foto: drgabormate.com
Nedavni umor (članek je bil prvič objavljen decembra 2015, o.p.), ki ga je povzročil kanadski državljan med ayahuasca obredom v šamanskem centru v Peruju, je glede tega skrivnostnega pripravka pritegnil nedobrodošlo, a mogoče potrebno pozornost.
Holistično razumevanje je del številnih staroselskih modrosti in znanja. Tako kot vse staroselske prakse po svetu, ki temeljijo na rastlinah, tudi uporaba ayahuasce izhaja iz tradicije, kjer sta um in telo razumljena kot neločljiva celota.
Ženska, ki jo poznam, je bila zaradi ponavadi usodne avtoimunske bolezni popolnoma nepokretna. Pred dvemi leti je pričela delati z ayahuasco. Danes se lahko samostojno premika in živi neodvisno od drugih.
Nekdo drug je imel za sabo več kot ducat poizkusov samomora, danes pa je poln energije in upanja.
Bil sem priča, kako ljudje premagajo odvisnost od substanc, kompulzivno spolno vedenje in številne druge oblike samopoškodljivega vedenja. Nekateri so se osvobodili kroničnega sramu ali mentalne megle depresije ali tesnobe.
Rastlina ni zdravilo, kot se izraz razume na zahodu, torej v smislu snovi, ki napade patogene ali uniči patološko tkivo. Niti ni kemikalija, ki bi jo redno jemali za spreminjanje biologije obolelega živčnega sistema. In je daleč od tega, da bi bila rekreativni psihedelik in se uživala v eskapistične namene.
V pravem obrednem okolju in pod sočutnim in izkušenim vodstvom, rastlina – ali kot pravi tradicija, duh rastline – človeka poveže s potlačeno bolečino in travmo, ki sta dejavnika za vsako disfunkcionalno stanje uma. Zavedna izkušnja primarne bolečine sprosti njen prijem. Tako lahko ayahuasca v nekaj obredih doseže več, kot si leta psihoterapije lahko samo želijo. Človek lahko ponovno izkusi dolgo izgubljene notranje lastnosti, kot so celovitost, zaupanje, ljubezen in občutek možnosti. Dobesedno se spomni samega sebe.
Celovitost uma in telesa, kar je dobro dokumentirano tudi z znastvenimi raziskavami, pomeni, da takšna izkustvena transformacija lahko močno vpliva na hormonski aparat, živčni in imunski sistem ter notranje organe kot so na primer možgani, črevesje in srce. V tem je potencialna zdravilna sposobnost ayahuasce.
A vendarle vse plati niso samo dobre. Ayahuasco lahko brezobzirni ljudje zkoriščajo v finančne namene, ali v spolne namene tisti zdravilci, ki prežijo na ranljive kliente, večinoma mlade ženske. Takšni primeri so v ayahuasca svetu dobro znani.
Rastlina tudi ni zdravilo za vse težave. Nič ne deluje za vse. Njena moč, da prodre v psiho, lahko zbudi globoko potlačeno sovražnost in jezo. Čeprav je nasilje, povezano z ayahuasco, izjemno redko – zanj praktično nikoli nismo slišali – pa se je nekaj podobnega mogoče zgodilo v Peruju.
Torej še en razlog več, zakaj se je ayahuasce potrebno lotevati previdno, z globokim spoštovanjem in samo v pravem kontekstu.
Besedilo je prevod članka, prvotno objavljenega decembra 2015 na strani Alternet.org.
