Sodobna družba na staroselce gleda kot na »živi muzej«, nekaj torej, česar se tok časa ni dotaknil. Odnos do amazonskih šamanov, ki pijejo ayahuasco, je dober primer, pravi kulturni antropolog, dr. Alex K. Gearin v članku o zgodovini ayahuasce.

Arheologi o njeni zgodovini ne vedo dosti, nekateri raziskovalci pravijo, da se je njena uporaba med različnimi ljudstvi razširila šele nedavna. Medtem pa številni, ki ayahuasco pijejo danes, pravijo, da je v uporabi že tisočletja, saj to vidijo v svojih videnjih. Obstaja tudi vrsta različnih pripovedi staroselcev o tem, kako se je ayahuasca pojavila na začetku časa.

Antropološke raziskave sicer nakazujejo, da bi lahko bila stara tisočletja. Vendar o njeni uporabi ni prepričljivih dokazov, starejših od nekaj sto let. Najbrž so jo prvi uporabljali v govornih skupinah Tukanoan v gornjem, zahodnem delu Amazonije. Tako kažejo zgodovinski zapisi, jezikovna razpršenost in botanična raznolikost gojene ayahuasce v tej regiji. A antropologi pravijo tudi, da kljub temu, da so zabeležene številne trgovske mreže, ki so povezovale to regijo z drugimi deli Amazonije, ni dokazov o starodavni trgovini z ayahuasco. Obstajajo pa številni dokazi o domnevni starodavni uporabi DMTja.

Mnogi antropologi pravijo, da se je uporaba ayahuasce med staroselci razširila šele v zadnjih 200 letih vzporedno z razvojem industrije kavčuka. Raziskovanje jezika magičnih ayahuasca pesmi – ikaro – v različnih delih Amazonije kaže, da bi besedila lahko bila povezana z migracijami staroselcev v zadnjih nekaj sto letih.

Sodobna antropološka raziskovanja pravijo, da je ayahuasca šamanizem del raznolikih kulturnih tradicij amazonskega deževnega gozda. Poudarjajo tudi, da so nekatere skupine uporabljale samo ayahuasca ovijalko dolgo časa preden so pričeli dodajati liste chacrune, ki vsebuje DMT. Samostojna liana ayahuasca ima terapevtske lastnosti. Od rasti novih možganskih celic, do anksiolitičnih (proti-tesnobnih) učinkov in sposobnost, da potencira učinke drugih molekul. Zato ni presenetljivo, da ovijalka ayahuasca  v amazonskem šamanizmu zaseda pomembno mesto.

Tudi etnofarmakolog, dr. Dennis McKenna,  pravi, da je nemogoče z gotovostjo reči, kje se je njena uporaba začela. Gotovo je, da je bila v času, ko so sredi 19. stoletja nanjo postali pozorni zahodni etnografi, že razširjena med mnogimi ljudstvi porečja Amazonke. Obilni arheološki dokazi v obliki lončenega posodja, antropomorfnih figuric, pladnjev in tub za njuhanje kažejo, da je bila uporaba halucinogenih rastlin v letih 1500-2000 pr.n.št. v delu današnjega Ekvadorja že dodobra uveljavljena. Večina dokazov je žal povezanih z drugimi psihoaktivnimi rastlinami, kot so koka ali tobak, a ne z ayahuasco. V obliki ikonografskih materialov ali ohranjenih botaničnih ostankov ni ničesar, kar bi nedvoumno dokazovalo njeno prazgodovinsko uporabo. Je pa verjetno, da so bile predkolumbovske kulture, ki so sofisticirano uporabljale različne psihotropne rastline, seznanjene tudi z ayahuasco in njeno pripravo.

Ayahuasca je med rastlinskimi halucinogeni posebna zato, ker je pripravljena kot kombinacija dveh rastlin. Da je pripravek aktiven, sta potrebni obe. Je pa majhna verjetnost, da bi takšna kombinacija nastala naključno. S tem je povezana cela vrsta različnih mitov. Mestizo ayahuasqueri v Peruju denimo pravijo, da znanje prihaja neposredno od rastlin učiteljic, medtem ko mestri sinkretistične cerkve UDV iz Brazilije pravijo, da znanje prihaja od kralja Salomona, ki ga je podaril Inkovskemu kralju ob obisku Novega sveta v antiki. Zagotovo vemo samo to, da je bila ayahuasca že dodobra razširjena med ljudstvi Amazonije, ko so se z njo sredi devetnajstega stoletja srečali zahodni raziskovalci.

Raziskovalka Gayle Highpine prav tako pravi, da je botanični izvor liane ayahuasca najverjetneje porečje reke Napo in da je ayahuasca šamanizem najprej uporabljal liano samostojno, saj ima B. caapi številne zdravilne, pa tudi psihoaktivne učinke. Takšen način njene uporabe se je razširil po Amazoniji še preden je bila odkrita kombinacija s chacruno oziroma DMTjem. Za kombinacijo ayahuasca liane in chacropange pa meni, da izvira iz porečja reke Putumayo.

Kombiniranje različnih zdravilnih rastlin z ayahuasca ovijalko je med staroselci bila ustaljena praksa, saj so na tak način z rastlinami lahko komunicirali in jih razumeli. Ayahuasca je namreč znana tudi po tem, da podpira delovanje drugih zdravilnih rastlin. Tako je prej ko slej  naneslo, da so liani dodali še chacruno ali chacropango in nastal je pripravek z DMTjem. Gayle meni, da ima tudi mestizo ayahuasca šamanizem korenine v porečju reke Napo, čeprav je črpal še iz drugih staroselskih skupin, kot so denimo Kukama.

Četudi bi uporaba ayahuasce bila relativno nov pojav med številnimi staroselskimi skupinami Amazonije, pa je nekaj sto let še vedno krepko več od sodobnega psihedeličnega gibanja. Spomniti velja, da so druge psihoaktivne rastline uporabljale tako starodavne družbe deževnega gozda, kot tudi starodavne civilizacije po vsem svetu.

Povzeto po:

Alex K. Gearin: Is Ayahuasca an Aincent Tradition?

Dennis McKenna: Ayahuasca: An Ethnopharmacologic History

Gayle Highpine: Unraveling the Mystery of the Origin of Ayahuasca