Kaj nas uči primer Nizozemske

Nizozemska velja za državo s sprejemljivo, tolerantno družbo. Tudi kadar gre za kanabis in »coffee shope«. Zato ni presenetljivo, da je že leta 2002 cerkev Santo Daime na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah pridobila pravico uporabe ayahuasce kot zakramenta. Zdržala je 17 let, vse do 17. februarja 2018, ko je bila z odločitvijo nizozemskega Vrhovnega sodišča ta pravica ukinjena.

Kako se je to zgodilo?

Ayahuasca obredi so bili na Nizozemskem stalnica, čeprav je bila vsaka uporaba izven Santo Daime cerkve še vedno nelegalna. Večina organizatorjev je ščitila zasebnost in varnost udeležencev. Čeprav se niso vedno zavedali, da obredi niso legalni, so ostajali v zaprtih krogih. Z leti pa so sivo zakonodajno področje pričeli izkoriščati in obrede oglaševati preko družabnih omrežij. Na stotine skupin je rastline in ayahuasco pričelo na veliko naročati preko spleta.

Dokler leta 2018 nizozemska vlada ni sprejela odločitve, da je ayahuasca isto kot DMT.

Tako so ayahuasca obredi postali izrecno prepovedani, čeprav odločitev ni temeljila na znanstvenih ocenah in čeprav sodišče ni uspelo dokazati, da ayahuasca predstavlja tveganje za javno zdravje. Odločitev sodišča je sledila dvema odmevnima primeroma, povezanima z ayahuasco.

Ayahuasca International.

Najprej je policija izvedla racijo na obredu organizacije Ayahuasca International, ki jo ayahuasca skupnost že dalj časa poziva k večji previdnosti ter varnejšim in odgovornejšim praksam. Njihovo agresivno oglaševanje obredov z več različnimi psihedeliki po Evropi je deležno mnogih kritik zagovornikov reforme politik na področju drog. V enajstih dneh so denimo udeležencem ponudili ayahuasco, bufo, yopo, kambo, rapé in inwasi.

Policija je racijo izvedla zaradi smrti udeleženca, ki so mu na prejšnjih obredih dali ibogo, kasneje pa je naredil samomor. Iboga obred je zapustil v 24 urah, čeprav je za varnost priporočen 72 urni nadzor. Vodje in pomočniki na obredu ga niso uspeli ustaviti. Ker organizator ni zahteval podatkov o zdravstvenem stanju se niti ne ve, ali je imel še kake druge fizične ali psihične težave. Čeprav ni nobenega dokaza o povezavi z ayahuasco, je bil incident zadosten povod za policijsko racijo.

Bojevniški obredi.

Drugi incident se je zgodil nekaj mesecev kasneje. Med »bojevniškim obredom« so v bolnišnico odpeljali moškega, ki je kasneje umrl. Spletna stran organizatorja je ponujala polno zasedene dogodke z neverjetno ponudbo močnih psihedelikov, združenih v treh dneh: rapé, sananga, kambo, bufo alvarius, ayahuasca, changa, psilohuasca (analog ayahuasce na osnovi psilocibina). Aretirali so tri ljudi, vzrok smrti pa ni znan. Lahko je šlo za vzroke, ki niso povezani s kombinacijo teh psihedelikov, a je znano, da je kombinacija ayahuasce z bufo alvarius tvegana in sta že zabeleženi dve smrti kot posledica kombinacije bufa s harmalini, ki so prisotni v ayahuasci.

Nekaj dni za tem je nizozemsko Vrhovno sodišče sprejelo odločitev, da prepove uporabo ayahuasce brez vseh izjem, tudi verskih.

Posledice.

Nizozemsko vrhovno sodišče je odločilo, da javno zdravje pretehta versko svobodo. Zato je pomembno, da se organizatorji zavedajo, da bodo države še posebej pozorne v vseh primerih, kadar sta varnost in javno zdravje lahko ogrožena. Tisti, ki organizirajo obrede so zato v prvi vrsti odgovorni za varnost udeležencev. Vsak negativen incident in publiciteta pomeni večjo verjetnost, da bo vplival ne le na neposredno vpletene, pač pa na celotno ayahuasca skupnost. Dogodki, ki polnijo naslovnice medijev niso zgodbe o kroničnih težavah, ki jih s pomočjo ayahuasce premagajo udeleženci obredov, pač pa zgodbe neodgovornih in neetičnih organizatorjev, povezanih z nepotrebnimi smrtmi in zlorabami.

Kadar gre na obredu karkoli narobe so ogrožena vsa dosedanja prizadevanja psihedeličnega gibanja: od legalnega terapevtskega dostopa, do racionalnih in na dokazih temelječih politik na področju drog. Pravni primeri v eni državi imajo vpliv na odločitve v drugi, vključno z omejevanjem dostopa tudi tistim, ki tovrstne terapije najbolj potrebujejo.

Čeprav številne znanstvene raziskave dokazujejo, da so psihedeliki bistveno varnejši od alkohola in tobaka, je izjemno pomembno, da varnost udeležencev ostane daleč pomembnejša prioriteta, kot zapolniti prostor na obredu, še posebej s ponudbo kombinacij močnih psihedelikov. Samo če bodo organizatorji obredov sposobni dokazati, da je uživanje ayahuasce varno in etično ter ne predstavlja grožnje javnemu zdravju, lahko računamo na varen in legalen dostop do starodavnih rastlin za vse, ki to potrebujejo in želijo.

Besedilo je povzeto po članku The Fragile Legality of Ayahuasca.

ICEERS smernice za organizatorje in udeležence so na tej povezavi.